Luka Dakskobler

Zgodbe: VAROVANJE BENEŠKE LAGUNE

Beneška laguna je izpostavljena mnogim dejavnikom, ki uničujejo njene strukture in biodiverziteto. Predvsem so to podnebne spremembe in človek sam. Visoke plime redno poplavljajo Benetke, še posebej trg. Sv. Marka. Laguna se pogreza, medtem ko se gladina morja dviguje. To povzroča škodo na strukturah lagune in seveda na infrastrukturi mesta Benetke. Consorzio Venezia Nuova in drugi si že desetletja prizadevajo zaščititi laguno, medtem ko tudi druge službe pomagajo varovati ta ekosistem. Blatne ravnice in slana močvirja zavarujejo, zaščitijo, utrdijo njihove brežine ali jih povsem rekonstruirajo. Toda za rešitev lagune pred poplavami je v teku ogromen in kontraverzen projekt poplavnih zapornic (MOSE) na treh vhodih z morja v laguno. 

  • Visoke plime redno poplavljajo Benetke, predvsem trg. Sv. Marka. Ena najvišjih plim zadnjih let je Benetke poplavila 1. novembra 2012, ko je segla približno 140 cm nad običajno plimo in poplavila več kot polovico mesta.
  • Slana močvirja okoli otočka San Francesco del Deserto v severni beneški laguni je Consorzio Venezia Nuova vsa rekonstruiral, potem ko so zaradi visokih plim povsem izginila. Doslej so poustvarili več kot 1,430 hektarov slanih močvirj. Trenutno najobsežnejša dela potekajo v južnem delu lagune, kjer obnavljajo slana močvirja in utrjujejo njihove brežine, da bi jih obvarovali pred valovanjem, ki jih spodjeda in naposled uniči.
  • Skulptura Dečka z žabo umetnika Charlesa Rayja na Punti della Dogana v Benetkah pozdravlja križarke, ki plujejo skozi Veliki kanal. Gost promet teh ladij je menda eden od vzrokov za slabšanje biodiverzitete v laguni, saj velike ladje izpodrivajo veliko vode, povzročajo valove, ki razjedajo slana močvirja kot tudi stavbe v mestu, a izpodrivajo tudi prst z dna, kar dolgoročno poglablja laguno in odnaša pomembne organizme, ki sestavljajo ekosistem lagune.
  • Gost promet v ozkih kanalih Benetk povzroča močno valovanje, katerega neprestano udarjanje poškoduje stavbe, jih destabilizira in oslabi temelje.
  • Značilne strukture lagune so blatne ravnice, slana močvirja in vijugajoči kanali, po katerih plovila navigirajo do otokov v laguni.
  • Dno blatnih ravnic je pokrito z značilno vegetacijo, ki gradi celoten ekosistem lagune.
  • Potniki med plovbo z vodnim avtobusom oz. vaporettom z otokov v severni laguni nazaj v mesto Benetke, 23. septembra 2012. Širna laguna je v resnici globoka le okrog enega metra. Plovne trase so sestavljene v jasno označen sistem poglobljenih kanalov.
  • Poškodbe na pročeljih stavb v Benetkah povzroča neprestano valovanje, ki ga povzročajo plovila ali naravni pojavi, kot so močan jugo in burja, nevihte in seveda pogoste visoke plime. Poplave povzročijo veliko škode na beneških stavbah in njihovih temeljih. Poleg tega plime odnašajo prst z dna, zaradi česar se Benetke nekje še hitreje pogrezajo. Stavbe postanejo nestabilne, zato trenutno v mestu poteka precej rekonstrukcijskih del.
  • Obsežna rekonstrukcijska dela potekajo v južni beneški laguni, kjer obnavljajo slana močvirja in jačajo njihove brežine, da bi jih zaščitili pred valovi, ki jih razjedajo in naposled uničijo.
  • Južna laguna je eno veliko gradbišče. Consorzio Venezia Nuova intenzivno obnavlja slana močvirja in jača njihove brežine, gradi pa tudi valobrane.
  • Policija nadzira izvajanje okoljevarstvenih zakonov vlaguni. Poleg divjega lova in drugih kršitev v sami laguni, velik problem ostaja industrijsko predmestje Marghera (v ozadju), ki je glavni vir onesnaževanja lagune.
  • Nenavaden krog vegetacije na enem od treh otokov, ki so jih ustvarili pred petdesetimi leti, ko je industrijsko predmestje Marghera izkopalo globok kanal v laguno, s katerim so velikim tovornim ladjam omogočili dostop do Marghere. Izkopan material so tu odlagali, da bi na otoku nato zgradili naselja. Benečani so bili proti in projekt je propadel. Ti otoki so pomembno prebivališče ptic in raznih rastlin.
  • Industrijsko predmestje Marghera je v preteklosti v laguno izkopalo globok kanal za prehod velikih tovornih ladij skozi laguno. Ker je laguna zelo krhek ekosistem in občutljiv na spremembe na dnu, je to močno vplivalo na spremembe v dinamiki lagune.
  • Pristanišče v Margheri je daleč od lepot Benetk. Rjaveče tovorne ladje in težka mašinerija. Leži le nekaj kilometrov stran od Benetk.
  • Projekt poplavnih zapornic MOSE bo kmalu vgrajen na vseh treh vhodih v laguno (Lido, Malamocco in Chioggia). Zapornice se bodo dvignile iz vode, da bodo visokim plimam preprečile, da poplavijo laguno. Oktobra 2012 so bili v dno pri otoku Lido že vgrajeni betonski ležaji in se je delo nadaljevalo pod gladino. Delavci so se spuščali do ležajev po jaških, ki na tej fotografiji gledajo iz vode na sredi vhoda v laguno.
  • Gradbišče projekta MOSE na vhodu Lido, 24. septembra 2012.
  • Nadzorna soba projekta MOSE, kjer bodo znanstveniki spremljali vreme, dlje vnaprej napovedovali visoke plime, izdajali opozorila in upravljali z zapornicami. Nahaja se v predelu Arsenale oz. nekdanji orožarni, od kjer bodo znanstveniki lahko nadzorovali celotno laguno od Jesola do Chioggie.
  • Vsi vhodi v laguno so ojačani, da ustavijo visoke valove, ki jih povzročajo močni vetrovi in nevihte na Jadranskem morju.
  • Močan visok zid, imenovan Murazzi, se razteza kakih 20 km vzdolž otoka Pellestrina, ki laguno loči od odprtega morja. Zid ščiti laguno pred visokimi valovi, ki jih prinesejo nevihte. Zgrajen je bil pred več kot dvesto leti in bil obnovljen v 70-ih.
  • Zid murazzi teče po celotni dolžini otoka Pellestrina in delu otoka Lido na severu. Poleg zidu, otok in laguno varuje tudi ojačana obala na morski strani.
  • Gradbeni žerjavi projekta MOSE za enim od valobranov pri vhodu Chioggia, 28. septembra 2012. Vse vhode v laguno so pred leti ojačali.
  • Moški pleza čez zadnji del zidu murazzi na otoku Pellestrina, 27. septembra 2012. Odkar so ojačali vhode v laguno, so se na konici otoka, kjer se prelomi v vhod, nabrali debeli nanosi peska. Peščen kot otoka je postal domovanje ptičev in je danes uradno zaščiteno območje.
  • Benetke, 24. oktober, 2012
  • Nevihtni oblak nad otokom San Servolo v osrednji laguni blizu glavnega otoka Benetke, 26. septembra 2012. Benetke so izpostavljene močnim nevihtam, burji in jugu, ki prinesejo valove in visoke plime ter naposled poplavijo mesto. Nevihte na morju in na kopnem hkrati so še posebej nevarne. Nevihte na odprtem morju prinesejo plime, medtem ko nevihte na kopnem prinesejo poplave zaradi rek, ki se izlivajo v laguno.
  • Nevihtni oblak nad otokom San Servolo v osrednji laguni blizu glavnega otoka Benetke, 26. septembra 2012. Benetke so izpostavljene močnim nevihtam, burji in jugu, ki prinesejo valove in visoke plime ter naposled poplavijo mesto. Nevihte na morju in na kopnem hkrati so še posebej nevarne. Nevihte na odprtem morju prinesejo plime, medtem ko nevihte na kopnem prinesejo poplave zaradi rek, ki se izlivajo v laguno.
  • Turisti bredejo čez poplavljen trg Sv. Marka v Benetkah, 1. novembra 2012.
  • Črpanje vode iz stavbe v Benetkah med eno najmočnejših poplav v zadnjih letih, 1. novembra 2012. Mesto se pogreza za en do dva milimetra na leto, medtem ko se severna laguna pogreza za 2 do 3 mm letno, otoki v južni laguni pa za 3 do 4 mm na leto. To pogrezanje bodo morali upoštevati znanstveniki, ki želijo obvarovati laguno.
  • Turisti se med poplavo sprehajajo po mestu v škornjih ali po platformah, med njimi pa plavajo galebi. Medtem ko je hranjenje golobov popularno na vsak običajen dan, je hranjenje galebov zabava med plimami. Poplave povzročajo veliko škode beneškim zgradbam in njihovim temeljem. Plime odnašajo prst z dna, zato se Benetke ponekod pogrezajo še hitreje. Stavbe postanejo nestabilne, zato trenutno v mestu poteka precej rekonstrukcijskih del. Mesto se pogreza za en do dva milimetra na leto, medtem ko se severna laguna pogreza za 2 do 3 mm letno, otoki v južni laguni pa za 3 do 4 mm na leto. To pogrezanje bodo morali upoštevati znanstveniki, ki želijo obvarovati laguno.
  • Med visokimi plimami v Benetkah po mestu postavijo platforme, po katerih turisti lahko hodijo nad vodo, turisti pa lahko dobijo tudi škornje za sprehode po poplavljenih ulicah.
  • Sprehajanje po polavljenih ulicah Benetk je postalo skoraj nova beneška atrakcija. Vsi vedo, da se Benetke pogrezajo, a redki se zavedajo, da lahko Benetke celo potonejo brez ukrepov, s katerimi jih ohranjajo nad vodo.
  • Benetke. Trg Sv. Marka, 1. november 2012.
  • Velika bela čaplja v severnem delu lagune 23. oktobra 2012. Severna laguna se pogreza za 2 do 3 mm letno, otoki v južni laguni za 3 do 4 mm na leto, mesto pa za en do dva milimetra na leto. To pogrezanje bodo morali upoštevati znanstveniki, ki želijo obvarovati laguno.
  • Zgodbe
    • Poplave 2023
    • Pozar na Krasu 2022
    • Protivladni protesti 2020-2022
    • Karantena
    • Dupljanski parkeljni
    • Protivladni protesti 2012
    • Land Grabbing v Senegalu
    • Slovenija v ledu
    • Varovanje beneške lagune
    • Zgodba o Barbari
    • Lyra
    • Dolge noči na Marmarskem morju
    • Burja
    • 15 let po genocidu
    • Študentski protesti 2010
    • Bolezen casa
    • Človeška ribica
    • Žalostno jezero
    • Urbano čebelarstvo
    • Reševanje soške postrvi
    • untitled
  • Novice/Prireditve
  • Objave
  • Multimedija
    • Bolezen casa
    • Zgodba o Barbari
    • Lyra
    • Dolge noči na Marmarskem morju
    • 15 let po genocidu
    • Državno prvenstvo v muharjenju
  • Info
    • Bio
    • Priznanja
  • Kontakt
  • English

Vse fotografije na strani so © LUKA DAKSKOBLER. Uporaba brez dovoljenja je kazniva. Izdelava strani © 2010-2025 Neon Sky Creative Media