Zgodbe: URBANO ČEBELARSTVO V LJUBLJANI

Slovenija je ena najbolj zelenih dežel na svetu. Pravico do pitne vode je celo zapisala v ustavo. Več kot polovica države so zaščitena območja. Je tudi ena najbolj trajnostnih držav na svetu. Leta 2016 je bila prestolnica Ljubljana imenovana za Zeleno prestolnico Evrope. In res, v mestu je okrog 65,000 registriranih dreves, ponaša pa se tudi s 34 km dolgim drevoredom (Pot spomina in tovarištva), kjer raste okrog 7000 dreves - vsa medovita, ker je takšen odlok mestnih oblasti. Več kot 10,000 Slovencev čebelari. Pri dveh milijonih je to eden na dvesto prebivalcev. Leta 2014 je Čebelarska zveza Slovenije skupaj z Vlado Slovenije predlagala Svetovni dan čebel, Združeni narodi pa so končno odločitev podali decembra 2017. Svetovni dan čebel zdaj obeležujemo 20. maja, na rojstni dan Antona Janše, slovenskega pionirja modernega čebelarstva. 

A čebele po svetu umirajo. Domnevno od prevelike uporabe pesticidov na deželi. Urbano čebelarstvo bi lahko bilo vsaj eden od odgovorov na ta problem, saj so čebele v mestih menda varnejše, njihov med je neoporečen, ker tam ni pesticidov, mestna onesnaženost, še posebej tako majhna, kot je v Ljubljani, pa čebelam ne pride do živega. Jeseni 2017 so francoski znanstveniki celo dokazali, da so mestne čebele in njihov med bolj zdrave kot tiste na podeželju. 

Ljubljana ima zelo močan in edinstven odnos do čebel v mestu. V svoji zeleni usmerjenosti na ravni mestnih oblasti čebelam sistematsko pomaga uspevati v urbanem okolju. Mestna občina letno izvaja projekte za pomoč čebelam v mestu, v mestu in parkih sadi le medovita drevesa, spodbuja sajenje medovitih rastlin na balkonih in vrtovih, sodeluje z Univerzo pri oblikovanju urbanih čebelnjakov, izvaja večdnevne aktivnosti na temo čebel v mestu in urbanega čebelarstva, mestni med ponuja kot protokolarna darila, postavlja medene vrtičke, vodi Čebeljo pot - vodeni ogled s čebelarstvom povezanih lokacij po mestu - izvaja delavnice, ustanovila pa je tudi skupino urbanih čebelarjev za urgentno pobiranje pobeglih rojev v mestu. 

Urbano čebelarstvo v Ljubljani se je začelo leta 2008, ko je Franc Petrovčič na strehi Cankarjevega doma postavil prve panje. Danes je večina urbanih čebelarjev v Ljubljani združena v društvu Urbani čebelar, katerega ustanovitelj je med drugim tudi Petrovčič, vodi pa ga Gorazd Trušnovec. Posamezniki in podjetja imajo pri Trušnovcu na voljo tudi storitev "Najemi panj", ki postaja zelo priljubljena. In ko pride pomlad mora z vsemi čebelnjaki po mestu, ki jih je treba pregledati vsaj 1x tedensko, Trušnovec biti res marljiv kot čebela.  

Na nacionalni ravni so se v Sloveniji v zadnjih letih namnožili šolski čebelarski krožki, država je v šolah uvedla nacionalni medeni zajtrk in spremljajoče dejavnosti o čebelah. Svetovni dan čebel trdno podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije so si dolgo prizadevali, da bi njihova pobuda pri Združenih narodih uspela. 

Medtem pa ko Ljubljana dodatno vzdržuje svojo zeleno podobo s svojim odnosom do čebel, ostala mesta v Sloveniji urbanega čebelarstva še niso posvojila. Razglasitev 20. maja za Svetovni dan čebel zaznamuje pomembnost čebel za človeka in trud za njihovo ohranitev, najsi bo to kjer koli. Urbano čebelarstvo se odmika od tradicionalnih lokacij čebelarjenja in po besedah urbanih čebelarjev tudi od tradicionalnih virov nevarnosti za čebele. Mogoče pa bi morali odgovore na vprašanje umiranja čebel iskati v prav teh nenavadnih življenjskih okoljih za čebele.