Zgodbe: TITOVI ZLOGLASNI ZAPORNIŠKI OTOKI

Med takoimenovanim Informbiro obdobjem Jugoslavije med leti 1949 in 1956 sta v hrvaškem morju blizu otoka Krk delovala dva strogo zaupna zapora za politične zapornike. V njima je bilo zaprtih na tisoče moških in žensk, ki so nasprotovali komunizmu, se spogledovali s Sovjetsko Zvezo ali so kakor koli delovali ali govorili proti režimu. Na Golem otoku so bili zaprti moški. Ko je bil opuščen, so na dan prišle grozljive zgodbe o nehumanem ravnanju z zaporniki. Zaporniki so se med sabo pobijali in pazniki so to kar dovolili. Bil je delovni zapor, kjer niso le delali vse dni, ampak so jih tudi psihološko trpinčili. Zaporniki Golega otoka so na otoku sadili drevesa in bili prisiljeni stati nad sadikami ves dan, da so jim dajali senco. Pobeg ni bil mogoč zaradi močnih tokov okoli otoka. Takšne in druge zgodbe zdaj prihajajo na plano v knjigah in tudi med organiziranimi izleti na otok, ki je danes zapuščen in propada. Z leti je zapor sprejemal vedno manj zapornikov, bil nato predan Hrvaški in popolnoma opuščen leta 1989. Drugi zapor v ruševinah leži na bližnjem otoku Sveti Grgur, kjer so bile zaprte ženske. Pravtako je bil delovni zapor, a precej manjši.