Luka Dakskobler

Zgodbe: REŠEVANJE SOŠKE POSTRVI

Ribiči in znanstveniki v Posočju si že več kot 15 let prizadevajo, da bi ohranili ogroženo genetsko čisto soško postrv, ki je z leti križanja s potočno postrvjo skoraj izumrla. Soška postrv je precej skrivnostna izmuzljiva riba, ki lahko tehta čez 30 kg. Največja v Sloveniji, najdena poginjena, je tehtala 24 kg in merila 117 cm. Največja, ujeta med športnim ribolovim, je tehtala 22,5 kg in merila 120 cm. Vendar pa so še do nedavnega bile soške postrvi v Soči večinoma hibridi. V jadransko porečje so od leta 1906 vlagali neavtohtono potočno postrv, kar je povzročilo mešanje in posledično izginotje genetsko čistih avtohtonih soških postrvi. Pred začetkom mednarodnega projekta rehabilitacije in ohranjanja soške postrvi je bila odkrita le ena ohranjena populacija genetsko čistih soških postrvi. V letih po začetku projekta in prvih ključnih informacijah pa so ribiči in znanstveniki našli še sedem populacij genetsko čistih soških postrvi, ki so jih nato v ribogojnici razmnoževali. Cilji projekta so bili preučevanje obstoječih čistih populacij, ustvarjanje novih in poskus, da bi nivo čistega DNK v hibridih dvignili, dokler nekoč tujega DNK v soških postrveh ne bi bilo več. Nove populacije čistih soških postrvi vlagajo v prazne potoke brez stika z vodami, kjer živijo hibridi. Vse potoke nadzirajo med monitoringom, ki se izvaja dvakrat letno. Ribiči in znanstveniki se spustijo v globoke gorske grape, kjer ribe preštejejo, jih iznačijo, vzamejo vzorce lusk in plavuti, jih stehtajo in izmerijo. Ti potoki so od con mešanja (torej vse ostale reke) ločeni s slapovi ali drugimi naravnimi preprekami, ki jih potočna postrv ne more premagati, da bi se selila navzgor in tako mešala s tamkajšnjimi soškimi postrvmi. Čiste soške postrvi seveda vlagajo tudi v reko Sočo, da bi med hibridi dvignili nivo čistega DNK. Leta 2012 so tehtnico prevagali, ko so presegli 50%. Mesece kasneje, po eksponentni rasti nivoja DNK v hibridih, je bil cilj dosežen. Genetsko čista soška postrv zdaj spet prevladuje v reki Soči. 

  • Na tisoče ribičev prihaja v Posočje, da bi ujeli izmuzljivo, slavno soško postrv, znano po tem, da lahko zraste čez 120 cm in tehta čez 25 kg. Ribiški zakoni v Sloveniji so strogi, dovolilnice drage, dovoljene velikosti in število ujetih soških postrvi pa so zelo nizke, Vse zato, da bi se ohranilo vrsto.
  • Skupina ribogojcev, znanstvenikov in ribičev se vzpenja po strugi skozi grapo, polno nanosov iz hudih poplav pred nekaj meseci. Monitoring na teh potokih se izvaja dvakrat letno. Traja dva tedna in vključuje vsaj sedem težko dostopnih sotesk.
  • Ribogojca Zoran Kocič in Robert Svetičič z električnim generatorjem lovita čiste soške postrvi v Hudi grapi. Vsaj dvkrat morata prečesati vsak sektor, da jih polovita vse. Originalnih potokov z genetsko čisto soško postrvjo je bilo osem. Ostale so kasneje ustvarili ribogojci.
  • Skupina znanstvenikov in ribogojcev pregleduje čiste soške postrvi v potoku Zadlaščica, čisto prvem potoku, v katerem so odkrili genetkso čiste soške postrvi. Monitoring je ključen pri razumevanje njihove demografije.
  • Postrvi označijo, da jim dodelijo številko, zapišejo iz kje so in celo iz katerega sektorja, da lahko opazujejo, kako se selijo v svojih potokih.
  • Ribogojec Dušan Peršič spušča soško postrv nazaj v potok Zadlaščica. Da pa bi v prazne potoke naselili novo populacijo čistih soških postrvi, morajo potok najprej izprazniti z električnim generatorjem in vse prejšnje {quote}prebivalce{quote} preseliti. Tri leta traja, da potok popolnoma očistijo, preden lahko vanj vložijo čisto soško postrv z gotovostjo, da da ne bo nič vplivalo na njihov DNK.
  • Z leve: Robert Svetičič, John Zablocki, Zoran Kocić in Dušan Jesenšek smukajo odrasle soške postrvi v ribogojnici Tolminka. Odrasla soška postrv lahko proizvede do 4000 iker, povprečje pa je rahlo nad tisoč.
  • Smukanje odraslega samca soške postrvi v tolminski ribogojnici. Za kasnejše oplojevanje iker uporabijo seme večih samcev, da zagotovijo uspešno oploditev.
  • Dušan Jesenšek tehta po 20 iker naenkrat, da zračuna težo ene same ikre. Potem stehta vse ikre ene same postrvi, da zračuna, koliko iker je proizvedla.
  • Ikre oplodijo in dodajo fiksir, ki preprečuje ikram, da bi se zaprle v vodi z drugačno slanostjo kot jo imajo same, in ki pomaga oploditi ikre. Ko po približno dveh urah ikre nabreknejo, jih položijo v valilne tanke.
  • Ikre z očmi vsebujejo zarodek, ki je že razvil oči. To se zgodi dober mesec po oploditvi. Da je razvoj iker bolj naraven, že leta v reke vlagajo prav ikre z očmi, namesto da bi pustili, da se iz njih mladice izležejo v valilnici. Na leto vložijo pol milijona takšnih iker vložijo.
  • Ribogojci se vzpenjajo v sotesko, da bi v Martinkov potok vložili ikre z očmi. Martinkov potok je eden novejših potokov, ki so jih spraznili preden so vanje vložili čiste soške postrvi. Najmanj trikrat so ga morali prečesati z električnim generatorjem spomladi in jeseni, preden so bili lahko prepričani, da je prazen.
  • Ribogojec Zoran Kocić koplje drstno jamo sredi struge Soče, da bo vanjo vložil ikre. V Soči so tedaj prevladovali hibridi, a so vztrajno vlagali genetsko čiste soške postrvi, da so preučevali, kako se soška postrv meša s potočno postrvjo in da bi dvignili nivo čistega DNK soške postrvi pri hibridih.
  • Ikre z očmi vložijo v drstno jamo, ki jo začasno zaščitijo s sodom brez dna. Ta prepreči toku, da bi odnesel ikre med vlaganjem. Ikre nato pokrijejo s kamenjem in čez dva meseca se izležejo mladice. Takrat je že pomlad in imele bodo veliko hrane.
  • Trimesečne mladice s hranilnim mešičkom v valilnici v Modreju pri Tolminu. Kmalu bodo izgubile mešiček in ko zrastejo do 5 cm dolžine, jih bodo vložili v potoke. Le del zaroda vlagajo v tej fazi razvoja. Valilnica namreč nima dovolj prostora za ves zarod, kar je dodaten razlog za metodo vlaganja iker z očmi v zadnjih letih.
  • Zgodbe
    • Poplave 2023
    • Pozar na Krasu 2022
    • Protivladni protesti 2020-2022
    • Karantena
    • Dupljanski parkeljni
    • Protivladni protesti 2012
    • Land Grabbing v Senegalu
    • Slovenija v ledu
    • Varovanje beneške lagune
    • Zgodba o Barbari
    • Lyra
    • Dolge noči na Marmarskem morju
    • Burja
    • 15 let po genocidu
    • Študentski protesti 2010
    • Bolezen casa
    • Človeška ribica
    • Žalostno jezero
    • Urbano čebelarstvo
    • Reševanje soške postrvi
    • untitled
  • Novice/Prireditve
  • Objave
  • Multimedija
    • Bolezen casa
    • Zgodba o Barbari
    • Lyra
    • Dolge noči na Marmarskem morju
    • 15 let po genocidu
    • Državno prvenstvo v muharjenju
  • Info
    • Bio
    • Priznanja
  • Kontakt
  • English

Vse fotografije na strani so © LUKA DAKSKOBLER. Uporaba brez dovoljenja je kazniva. Izdelava strani © 2010-2025 Neon Sky Creative Media