Zgodbe: ZELENA PRESTOLNICA BREZ ODPADKOV

Ljubljana je prva evropska prestolnica, ki se je zavezala zero waste strategiji ravnanja z odpadki in je na dobri poti, da postane prva evropska prestolnica brez odpadkov. Pred petnajstimi leti so skoraj vsi odpadki mesta pristali na deponiji. Danes mesto reciklira 68% vseh smeti, kar je visoko nad evropskim povprečjem, in cilja na 75% do leta 2025. Uvaja prav vse korake zero waste strategije – preprečevanje nastajanja odpadkov, recikliranje in ponovno uporabo. Ljubljana zdaj proizvede le 115 kg mešanih odpadkov na prebivalca na leto! 

Ko se je Ljubljana potegovala za naslov Zelene prestolnice Evrope, je bila njena šibkost pomanjkanje zažigalnice smeti. A mesto in javno podjetje Voka Snaga sta šibkost obrnila v svoj prid in se podala na pot prihodnosti brez odpadkov.  

Uspehu je botrovala uspešna strategija recikliranje oz. ločevanja odpadkov. Že leta 2002 so začeli posebej zbirati biološke odpadke, kar je bilo skoraj dve desetletji preden bo to postalo obvezno po vsej EU (2023), potem pa so največji korak naredili leta 2013, ko so zabojnikom za biološke odpadke na vsakem domačem pragu dodali še zabojnike za embalažo in papir, hkrati pa razpolovili frekvenco odvažanja mešanih odpadkov – s čimer so ljudi prisilili v učinkovitejše ločevanje.  

Poleg zbiranja smeti od vrat do vrat, je svoje pristavil tudi Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana), najmodernejši obrat za mehansko-biološko obdelavo odpadkov v Evropi, ki nadalje predela mešane odpadke. Kar 95% odpadkov mešanih odpadkov, torej tistega, kar ni bilo ločeno že prej, RCERO Ljubljana loči na materiale, ki jih lahko reciklirajo. Danes tako na deponiji pristane manj kot 5% mešanih odpadkov! 

V starem mestnem jedru, kjer je malo prostora, je Voka Snaga vgradila kar 67 lokacij s podzemnimi zabojniki, koši z vrečami za papir, embalažo in biološke odpadke pa so na vsakem vogalu. Na javnih dogodkih, Voka Snaga poskrbi za ločevalne zabojnike in osebje, ki pomaga ljudem pravilno sortirati smeti.  

Mesto je na poti zelo trdnega krožnega gospodarstva. Zgradilo je mrežo podjetij in institucij, ki so se tej strategiji zavezale, goji pa tudi popularno kulturo ponovne uporabe in recikliranja. Center ponovne uporabe je vedno bolj priljubljen. Mestne institucije uporabljajo sanitarni papir, ki ga reciklirajo iz odpadnega tetrapaka. Trgovine brez embalaže se odpirajo ena za drugo. 

Daljši članek je na voljo na strani britanske revije The Guardian (v angleščini): https://www.theguardian.com/cities/2019/may/23/zero-recycling-to-zero-waste-how-ljubljana-rethought-its-rubbish