Luka Dakskobler

Zgodbe: LAND GRABBING V SENEGALU

Današnja prehrambena kriza in želje po obnovljivih virih predvsem zahodnih držav so mednarodne investitorje potisnile v intenzivno pridobivanje kmetijskih površin, predvsem v Subsaharski Afriki, kar domačinom povzroča velike izgube zemlje in kršzve človekovih pravic. Takoimenovani land grabbing predstavlja še dodaten način podaljševanja desetletij izkoriščanja tega kontinenta. 

Čeprav je land grabbing proisoten že vso zgodovino držav v razvoju, njegov trenutni vzpon poganja nevarnost prehranske in energijske negotovosti (predvsem pa proizvodnja biogoriv). Oboje predvsem tujim kmetijskim podjetjem in investitorjem predstavlja gospodarsko priložnost, da pridobijo zemljo za gojenje hrane za izvoz ali pridelkov za biogoriva. Predvsem na "Globalnem Jugu", kjer so stroški nakupa ali najema ter plače precej nižji. Naprimer, samo v Etiopiji in Gani so takoimeovane kraje zemlje nanesle do milijon hektarjev. Land grabbing je najpogosteje nek tango med močnimi mednarodnimi agropodjetji in vladami držav v razvoju, ki promovirajo "investicije in razvoj", medtem ko na stran odrivajo pravice državljanov in lokalnih skupnosti. 

V večini primerov, ko so ti nakupi zemlje domnevno zakoniti, ima ta praksa velik negativen vpliv na lokalne skupnosti. Najpogosteje jim je odvzet dostop do osnovnega vira zaslužka in so pregnani s svoje zemlje, ki jim nudi preživetje. V primerih, ko so dejansko ponujene priložnosti za zaposlitev, pa postanejo odvisni od skoraj suženjskih pogojev dela v teh podjetjih.  

Zelo malo je dokazov o pozitivnem doprinosu teh velikih kmetijskih investicij/pridobivanj zemlje za tako željen razvoj lokalnih skupnosti. Obljube dostojne zaposlitve, gradnje cest in vzpostavitev električnega omrežja pogosto ostanejo neizpolnjene.  

Gojenje in izvoz hrane za bogate države ali za poganjanje njihovih avtomobilov lahko resno ogrozi prehrambeno varnost v državi; paradoksalno, v Etiopiji, kjer se dogaja ogromna prodaja zemlje, so milijoni ljudi odvisni od tuje pomoči.  

Dva senegalska primer land grabbinga v tej zgodbi prikazujeta, kako takšne prakse vplivajo na življenja domačinov in pogosto ogrožajo njihov trajnosten majhen prehrambeni sistem, ko jim preprečujejo dostop do pašne zemlje in polj, vode in lesa za kurjavo.  

V regiji Ndiaël v severnem Senegalu se pašne skupnosti borijo proti poslovanju velikega agropodjetja Senhuile/Senethanol, italijansko senegalske družbe s kalno zgodovino in sumljivimi povezavami do najvplivnejših ljudi v Senegalu. Če podjetje tu ostane in se razširi na zemlji, ki so jo že kupili, bo 37 tradicionalnih vasi, ki na tem območju stojijo že več kot 200 let, moralo opustiti tradicionalne pašne načine trajnostnega preživljanja, zapustiti zemljo in postati odvisni od majhnih plač in težkega dela v podjetju. 

Drugačen primer se odvija v regiji Kaolac, kjer italijansko podjetje African National Oil Corporation goji jatropho za proizvodnjo biogoriv. Podjetje je v vas prišlo z lažnimi obljubami o razcoju in zaposlitvah in zavedlo vaščane v prodajo njihove zemlje za majhne zneske. Večinoma kmečke skupnosti tu so zdaj brez prihodka iz zaposlitve in z manj pridelovalne zemlje, ki bi jim omogočala zadostiti prehrambene potrebe in investirati v nadaljni razvoj skupnosti. 

 

Besedilo in pripisi k fotografijam Anita Ramšak/Ekvilib Inštitut 

  • Moški s čredo krav ob jezeru Lak de Guiers, ki veliko kmetijsko podjetje Senhuile/Senethanol preskrbuje z vodo, 8. januarja, 2014. Podjetje je najelo 20000 hektarjev zemlje ob jezeru, kjer že več stoletij živijo pašne skupnosti. Zemljo uporabljajo za gojenje pridelkov, ki potrebujejo ogromne količine vode za namakanje, kar še dodatno bremeni že tako nizko oskrbo z vodo v tej polpuščavski pokrajini. Problem oskrbe z vodo pa poslabša tudi neučinkovito namakanje zaradi neprimernih namakalnih sistemov podjetja, saj dnevno izparijo ogromne količine vode.
  • Koliba v vasici Ndiourki stoji nedaleč od nasipa, ki njihovo pašno zemljo loči od plantaž podjetja Senhuile/Senethanol, 8. januarja 2014. Vas je zdaj obkrožena z industrijskimi plantažami na zahodu in zemljo kmetijske skupnosti na vzhodu, s čimer imajo vaščani le malo pašnih površin za svojo živino. To ima za pašno skupnosti velik negativen vpliv na zmožnosti prehranjevanja živine, ki je njihov glavni vir hrane in zaslužka. Delovanje podjetja Senhuile/Senethanol ogroža trajnostne manjše oblike virov zaslužka in če se bo nadaljevalo, bodo vaščani morali zapustiti domove, ker ne bodo imeli dostopa do osnov za svoje preživetje, vključujoč pašno zemljo, vodo in les za kurjavo.
  • Ženska s kanistri vode v odmaknjeni vasici Ndiourki, Senegal, 8. januar, 2014. Ironično, od 37 vasi v neposredni bližini jezera Lak de Guiere, ki preskrbuje z vodo celo glavno mesto dakar, imajo do pitne vode dostop le tri vasi. Ostale jo pridobivajo iz vodnjakov, vodnih kanalov in jezera samega. Delovanje Senhuila/Senethanola v regiji je blokiralo tradicionalne poti do vode in stem vaščane, predvsem ženske, prisililo, da ubirajo daljše poti do drugih vodnih virov, s čimer se povečuje čas in energija, ki jo porabijo dnevno za to opravilo. Vlada je v poskusu izboljšanja dostopa do pitne vode in ohranjanja jezera več vasi vključila v načrt za vodovod. Ker pa vasi še vedno niso priključene, vaščani domnevajo, da je implementacija načrta ustavljena, ker vlada čaka na konsenz s podjetjem Senhuile/Senethanol preden lahko posega v zemljo, ki jo ima podjetje v najemu.
  • Ženske se vračajo domov v vas Ndiourki, eno od 37 vasi v severnem Senegalu, katerih viri preživetja so ogroženi zaradi delovanja kmetijskega podjetja Senhuile/Senethanol. Ko se ženska poroči v tradicionalnih Puelh skupnostih, prejme v dar krave in njihovo mleko in maslo uporabi, da prehrani svojo družino ali nekaj malega zasluži. Zaradi pomanjkanja pašne zemlje, ker se podjetje nevarno širi, je več živali poginilo, kar je ženske prikrajšalo sredstva za preživljanje in še najmanjšega zaslužka, ki ga lahko pridobijo samostojno. Djeijnaba Sow, ena od žensk v vasi, povzame problem: {quote}Imela sem kravo, pa je poginila... Imela sem kozo, pa je poginila... Imela sem ovco, pa je poginila in me pustila z zelo malo živine za moje preživetje.{quote}
  • Moški na pokopališču na obrobju vasi Ndiourki v Senegalu, 8. januarja, 2014. Pokopališče je eden od jabolk spora med vaščani in podjetjem Senhuile/Senethanol, ki hoče očistiti zemljo za svoje plantaže, pri tem pa podreti tudi drevesa okoli vasi, vključujoč - tako povedo vaščani - drevesa, ki označujejo njihova posvečena tla. Vse poskuse podjetja, da bi podrli drevo na pokopališču, so vaščani ustavili tako, da so fizično zavarovali pokopališče pred uničenjem. Tu so pokani tudi trije otroci, ki so se utopili v namakalnem kanalu podjetja Senhuile/Senethanol.
  • Poglavar vasi Mamadou Sow nabira jagode, polne vitaminov, z drevesa Žižole ali Kitajskega dateljna, v vasici Ndiourki v Senegalu, 8. januarja 2014. Žižole z dreves, ki tu rastejo že stoletja, so med vaščani zelo priljubljene zaradi visoke vsebnosti kalcija in vitamina C kot tudi drugih pozitivnih učinkov na zdravje, med drugim tudi zmožnosti zniževanja krvnega pritiska. Žal je podjetje Senhuile/Senethanol več tovrstnih dreves okrog vasi posekalo, da so očistili zemljo za svoje plantaže, s tem pa so vaščane prikrajšali enega od njihovih virov vitaminov.
  • Moški kaže plodove žižole v vasici Ndiourki v Senegalu, 8. januarja 2014. Žižole z dreves, ki tu rastejo že stoletja, so med vaščani zelo priljubljene zaradi visoke vsebnosti kalcija in vitamina C kot tudi drugih pozitivnih učinkov na zdravje, med drugim tudi zmožnosti zniževanja krvnega pritiska. Žal je podjetje Senhuile/Senethanol več tovrstnih dreves okrog vasi posekalo, da so očistili zemljo za svoje plantaže, s tem pa so vaščane prikrajšali enega od njihovih virov vitaminov.
  • Petsto metrov stran od vasi Ndiourki v Senegalu, nasip označuje mejo s plantažami podjetja Senhuile/Senethanol in omejuje vaško pašno zemljo na zgolj 500-metrski pas. To ni le močno omejilo prostor, kjer vaščani lahko pasejo živino, ampak je omejilo tudi njihovo svobodo gibanja, saj je ozemlje podjetja zaprlo tradicionalne poti med vasmi in dostop do vode in lesa za kurjavo. Dodatna nevarnost je, da živina zaide na območja, kjer se je prej pasla, in uniči pridelke na plantažah podjetja. Posledično jih varnostniki podjetja zasežejo.
  • Šolar piše domačo nalogo v šoli v vasici Ndiourki v Senegalu, 8. januarja 2014. S tekočo vodo in dobro opremo je šola v Ndiourkiju ena bolje opremljenih šol v regiji. Nudila je šolanje tudi mnogim otrokom iz sosednjih vasi, dokler niso plantaže podjetja Senhuile/Senethanol zaprle njihov neposreden dostop do šole. Ker bi zdaj morali zaobiti ogromno območje, da bi prišli do šole, se otroci iz drugih vasi zdaj šolajo v začasnih, slabše opremljenih šolah, ki so jih postavili v njihovih vaseh.
  • Namakalni sistem škropi plantaže podjetja Senhuile/Senethanol in s tem dodatno bremeni oskrbo z vodo v popuščavski senegalski regiji Ndial, ki je nagnjena k sušam. Podjetje je v Senegalu začelo delovati z namenom gojenja pridelkov kot je sladki krompir za proizvodnjo biogoriv. Po neuspelem poizkusu, da bi svoj posel začeli v regiji Fanaye pravtako v severnem Senegalu, kjer so se ljudje močno uprli in sta dva pri tem izgubila življenje, se je podjetje preselilo v regijo Ndiael na trenutno lokacijo. S tem so le prenesli problem iz ene regije v drugo. Po nedavnih informacijah naj bi podjetje presedlalo s proizvodnje biogoriv na gojenje koruze in sončnic za olje, toda kaj točno gojijo na plantažah ostaja neznanka.
  • Uslužbenec podjetja Senhuile/Senethanol kaže svojo kartico prisotnosti v eni od vasi v regiji Ndiael v Senegalu, 8. januarja 2014. Kartica služi kot osnova, na podlagi katere podjetje plača zaposlene. Od 4500 delovnih mest, ki jih je podjetje obljubilo, trenutno zapolujejo le okrog 200 ljudi in 20 od njih so ženske. Ta moški je zaposlen kot varnostnik, ki na dan zasluži 3000 senegalskih frankov (4,5 eur), in 4000 frankov (6 eur) za nočno izmeno. S odjetjem nima pospisane uradne pogodbe o zaposlitvi, pravtako podjetje zanj ne plačuje zavarovanja in socialnih prispevkov. Plačilo je neredno in pogosto nižje od obljubljenega.
  • Nova šola v vasi Comoro, ki so jo zgradili vaščani zaradi zaprtega dostopa do prejšnje šole v Ndiourkiju, 8. januar 2014. Vaščani so šolo zgradili, da bi zagotovili osnovno izobrazbo za otroke, potem ko je Senhuile/Senethanol s svojimi plantažami zaprl neposreden dostop do bolj opremljene šole s tekočo vodo v Ndiourkiju.
  • Kanal za namakanje plantaž podjetja Senhuile/Senethanol v regiji Ndiael v Senegalu, 9. januar 2014. Da zadostijo svojim potrebam po namakanju plantaž, je podjetje poglobilo dosedanje kanale in zgradilo nekaj novih. S tem so otežili dostop do vode lokalnim prebivalcem. Leta 2012 so med igro preblizu enega od nezavarovanih kanalov utonili trije dečki. Informacij o tem, ali je kdo prevzel odgovornost, ni.
  • Vaščani vasi Colobane v regiji Kaolac na srečanju z nevladnimi organizacijami razpravljajo o njihovih možnostih potem, ko je podjetje African National Oil Corporation (ANOC) pridobilo njihovo zemljo na netransparenten in domnevno nelegalen način. Vaščani so bili do tega dne neuspešni pri iskanju podpore v boju proti tej krivici prek lokalnih in nacionalnih kanalov in so vedno bolj nestrpni v zahtevi po pravici in vrnitvi njihove zemlje. {quote}Zemlja skupnosti je naša zemlja; če boste začeli boj, se vam bomo pridružili,{quote} so bile le ene od besed, slišane na sestanku. V Senegalu tradicionalna zemlja, vključujoč večino zemlje v regiji Kaolac, ni v lasti posameznikov ali družin, vendar v lasti lokalne skupnosti. Kdor hoče zakonito prodati ali kupiti zemljo potrebuje dovoljenje lokalnega Sveta. Doslej ni dokazov, da bi ANOC to dovljenje pridobil, kar pomeni, da je legalnost njihovega lastništva na tej zemlji resno vprašljiva. Poleg tega je bil posel zelo netransparenten, saj so vaščani podpisali prazne ali nepopolne dokumente kot prodajno pogodbo. Nihče od vaščanov ni prejel kopije dokumenta, ki so ga podpisali.
  • Vaščan kaže zemljo blizu vasi Colobane v Senegalu, ki jo je, menda nelegalno, pridobilo italijansko podjetje African National Oil Corporation (ANOC) za gojenje rastline jatrofa za proizvodnjo biogoriv, 10. januar 2014. V Senegalu tradicionalna zemlja, vključujoč večino zemlje v regiji Kaolac, ni v lasti posameznikov ali družin, vendar v lasti lokalne skupnosti. Kdor hoče zakonito prodati ali kupiti zemljo potrebuje dovoljenje lokalnega Sveta. Doslej ni dokazov, da bi ANOC to dovljenje pridobil, kar pomeni, da je legalnost njihovega lastništva na tej zemlji resno vprašljiva. Poleg tega je bil posel zelo netransparenten, saj so vaščani podpisali prazne ali nepopolne dokumente kot prodajno pogodbo. Nihče od vaščanov ni prejel kopije dokumenta, ki so ga podpisali.
  • Plantaža jatrofe za proizvodnjo biogoriv podjetja African National Oil Corporation (ANOC) blizu vasi Colobane v Senegalu, 10. januar 2014. ANOC je tu začel delovati z jasnim namenom gojenja jatrophe za proizvodnjo biogoriv in je kasneje proizvodnjo razširil še na arašide. Podjetje je le eno od več tujih podjetij, ki so jih netrajnostne politike glede biogoriv (predvsem pod vodstvom Evropske Unije) spodbudile, da pridelke za proizvodnjo biogoriv gojijo v Afriki. Te politike podpirajo uporabo kmetijskih zemljišč za gojenje pridelkov, ki bodo poganjali avtomobile, namesto pridelkov, ki bodo nahranili ljudi.
  • Mamadou Mambone stoji na zemlji, ki jo je prodal italijanskemu podjetju African National Oil Corporation blizu vasi Colobane, potem ko ga je ženska iz vasi v službi podjetja prepričala, da prodaja predstavlja pozitiven razvoj za njegovo družino in celotno vas. Skupaj z bratom sta prodala več kot 15 hektarov zemlje. Podobno kot drugi sta podpisala prazen list papirja, s katerim sta prodala zemljo. {quote}Ženska je prišla in rekla, da je iz te regije in da je našla nekaj dobrega in bi rada to prinesla v našo vas; obljubila je plačilo 20000 frankov za en hektar zemlje, ampak najpomembnejša je bila zaposlite, ki so nam jo obljubili,{quote} pove njegov brat, ki opiše, kako so jih prepričali v prodajo. Oba, Mamdou in njegov brat, imata velike družine in bi za njih redna zaposlitev in prihodek pomenil velik doprinos k družini.
  • Banda Samba, bivši svetovalec lokalnega Sveta v regiji Kaolac v mestu Fass nevladnim organizacijam kaže kopije dokumenta, kjer je opisana zemlja, prodana italijanskemu podjetju African National Oil Corporation. Banda je bil eden prvih, ki so opozarjali glede nelegalne prodaje zemlje in land grabbinga v regiji. Verjame, da je bil to razlog, da so ga zaprli za več kot en mesec, sicer uradno zaradi {quote}napada na Svet{quote}, a brez sojenja in obsodbe. Medtem ko je bil v zaporu je lokalni Svet bil razpuščen in bila ustanovljena prehodna posebna delegacija, ki je odgovarjala naravnost predsedniku države, in vodila regijo. V tem času je originalni document s podatki o vsej prodani zemlji izginil iz arhivov Sveta.
  • Moški prevaža arašide mimo sedeža italijanskega podjetja African National Oil Corporation v regiji Kaolac v Senegalu, 10. januarja 2014. Podjetje je v regijo prispelo leta 2007 z namenom nakupa zemlje za plantaže jatrofe, rastline za proizvodnjo biogoriv. Ta biogoriva bi nato bila uporabljena tudi za vozila v Evropi. Od 2007 do danes je podjetje pridobilo ogromno površino zemlje z obljubami vaščanom, da jih bodo zaposlili v podjetju, če prodajo več kot 5 hektarjev zemlje. Ker obljube niso držali, so vaščani ostali brez zemlje, na kateri bi pridelali dovolj hrane ali kaj zaslužili.
  • Kupi ostankov arašidov za vrati sedeža italijanskega podjetja African National Oil Corporation (ANOC) v Kaolacu v Senegalu. Po besedah vaščanov je ANOC svoj posel v regiji začel z namenom gojiti jatropho za biogoriva. Vendar pa je podjetje nedavno začelo gojiti tudi arašide, ki so eden od glavnih tržnih pridelkov za vaščane. Plantaže arašidov podjetja ANOC vaščanom predstavljajo problem lokalnim pridelovalcem, ki se bojijo dodatne konkurence na lokalnem in nacionalnem trgu.
  • Ndaye Fall, ki je prodala vso zemljo italijanskemu podjetju African National Oil Corporation, pred svojim domom v Kaolacu v Senegalu. Po moževi smrti je prodala vso svojo zemljo v prepričanju, da bo lažje skrbela za svojih osem otrok, če bo prejemala dohodek od zaposlitve v podjetju. A podjetje obljub ni držali. Delovno mesto so ji ponudili le za dva meseca v slabih pogojih in brez redne plače. Pred prodajo svoje zemlje je Ndaye gojila proso in arašide. Zdaj mora arašide kupovati na tržnici, jih pražiti in prodajati naprej, da preživi. Če bi dobila nazaj zemljo, bi lahko ne le gojila svoje arašide, ampak bi lahko zemljo tudi oddajala drugim in s tem dodatno zaslužila.
  • Člani družine lokalnega pridelovalca arašidov, ki zemljo najema od italijanskega podjetja African National Oil Corporation na dvorišču svojega doma v Lamboki v regiji Kaolac v Senegalu. Do leta 2013 je podjetje dajalo pridobljeno zemljo v najem pridelovalcem, ki so na njej gojili pridelke za svoje majhne proizvodnje. Čeprav pogoji najema niso bili uradno potrjeni, nekateri vaščani trdijo, da je najemnima letno podjetju prinesla skoraj toliko denarja, kot so ga plačali vaščanom za njihovo zemljo. Z oddajanjem zemlje so leta 2013 prenehali, ko je podjetje samo začelo zemljo uporabljati tudi za gojenje arašidov.
  • Zgodbe
    • Poplave 2023
    • Pozar na Krasu 2022
    • Protivladni protesti 2020-2022
    • Karantena
    • Dupljanski parkeljni
    • Protivladni protesti 2012
    • Land Grabbing v Senegalu
    • Slovenija v ledu
    • Varovanje beneške lagune
    • Zgodba o Barbari
    • Lyra
    • Dolge noči na Marmarskem morju
    • Burja
    • 15 let po genocidu
    • Študentski protesti 2010
    • Bolezen casa
    • Človeška ribica
    • Žalostno jezero
    • Urbano čebelarstvo
    • Reševanje soške postrvi
    • untitled
  • Novice/Prireditve
  • Objave
  • Multimedija
    • Bolezen casa
    • Zgodba o Barbari
    • Lyra
    • Dolge noči na Marmarskem morju
    • 15 let po genocidu
    • Državno prvenstvo v muharjenju
  • Info
    • Bio
    • Priznanja
  • Kontakt
  • English

Vse fotografije na strani so © LUKA DAKSKOBLER. Uporaba brez dovoljenja je kazniva. Izdelava strani © 2010-2025 Neon Sky Creative Media

There was a Error with Require Call

Syntax error, unrecognized expression: [data-"Times New Roman"-accordion]