Zgodbe: ŽIČKA KARTUZIJA

Žička kartuzija, samostan v ozki dolini Žičnice, je bila prva kartuzija v Srednjeevropskih germanskih in slovanskih deželah. Ostanki samostana pričajo o zgodovini, znanju, veliki knjižnici znanstvenih knjig, medicini, zeliščih in krvavih turških napadih. Ustanovil jo je štajerski mejni grof Otokar III. leta 1160, njegov sin prvi štajerski vojvoda Otokar IV. pa jo je potrdil leta 1165. Ker je bila prva kartuzija zunaj meja klasičnih držav reda, je moral sam papež dovoliti prihod kartuzijancev na to območje pod vodstvom prvega predstojnika Beremunda. Menihi so bili večinoma Francozi, njihova samotna življenja pa so bila posvečena molitvi in razmišljanju. Bilo je dvanajst menihov in 22 bratov laikov. Današnja Žička kartuzija je bil včasih le zgornji samostan. Dva kilometra nižje po dolini stoji spodnji samostan, ki je bil v turških napadih požgan do tal. Menihi so bili tudi obrtniki in zdravilci. Spodnji samostan je imel celo bolnišnico, ki so jo nato prestavili v Gastuž na vhodu v zgornji samostan. Danes je Gastuž najstarejše gostišče na Slovenskem. Prakticiranje medicine ni zamrlo s padcem spodnjega samostana. Leta kasneje je Claudius Guiot odprl lekarno v zgornjem samostanu. Danes velja za najstarejšo javno lekarno na Slovenskem. Bila je ena najboljših v tem delu Evrope. Zelišča so gojili na vrtu pred zgornjim samostanomm kjer še vedno stoji. A v tistem času je tam stal pokrit rastlinjak ki so ga ogrevali s podzemno pečjo. Tradicija zeliščarstva v Žički kartuziji živi še danes. Pravtako so gojili vinsko trto in proizvajali vino, ki so ga prodajali. Menihi so bili visoko izobraženi. V popotnih zapiskih Paola Santonina iz leta 1487 je samostanska knjižnica hranila več kot 2000 rokopisov, slovarjev in knjig na 80 naravoslovnih ved, kar se je lahko primerjalo s knjižnico Sorbone v Parizu. Takrat ni bilo veliko knjižnic, ki bi imele toliko knjig. Krovna kartuzija v Franciji se je dobro zavedala pomembnosti Žičke kartuzije. Med razkolom v redu, je Žička kartuzija celo začasno prevzela vlogo glavne kartuzije, kar ji je dalo moč in veljavo. A v naslednjih letih so jo pestile bolezni in heresija, za nameček pa so jih našli še Turki. Napadli naj bi jih vsaj dvakrat. Danes je Žička kartuzija turistična znamenitost in prostor za prireditve ter še vedno tako odmaknjena, da tam tudi telefonskega signala ni. Umetniki sem prihajajo ustvarjati, ostali, da se umirijo in razmišljajo. Letno jo obišče 20,000 turistov. Leta 2007 so tu uprizorili srednjeveško prireditev, ki je bazirala na resničnih dogodkih, ko so marca 1531 kartuzijo napadli Turki, mučili menihe in celo odrli priorja Andreja. Nihče ne ve, kaj se je zgodilo potem, a samostan je svoje poslanstvo nadaljeval, nato pa počasi razpadel. Franc Jožef II ga je zaprl leta 1782.